Zdaj govori lik iz romana

»Sem pač mnenja, da sodijo nekatere stvari v tišino dveh. Tišina dveh se oriše z znaki, ki kažejo na neizgovorljivo. Znakov naj bo malo, da ne bodo po nesreči izgovorili česa napačnega, česa izgovorljivega.«

»Vprašanja bodo ostala neodgovorjena. Čakajo name, da si nanje odgovorim sam. Dragi oče, katere knjige si prebral?«

»Vem, da nisi zagaman kapitalistični liberalec.«

»Čeprav sem lahko po logiki dejstev z zmernim optimizmom zrl v prihodnost, pa sem bil ves čas na trnih zaradi zgrinjanja vseh teh 'videl sem te' na eno samo točko v mojem življenju, ki je bila nedvomno naključna in posledica posebnih okoliščin v medzvezdni vidljivosti.«

»A ni to butasto … Društvo za zaščito živali imamo … Nimamo pa društva za zaščito ljudi …«

»Vsaj to …«

»Pa naj crkne! Če ne bo crknil, ga bom ubil. Vse bom ubil. Profesorja, kelnarco, ki mi ne da za pit, čeprav ve, da vedno prvega plačam, ubil bom vse, ki se pišejo kot eni usrani zafukani prišleki, vem, kje so, sem jim pošto raznašal, imam sezname, vse bom zaklal in postavil zid in žico in vojake na zid in loke in puščice in spet bom osvobodil deželo, spet, jaz križar, jaz poštar križar, čista rasa, človek naše krvi, dober človek, zaveden človek …«

»Na pravi strani sem, toda ta stran se je po bratovi smrti čustveno povsem izčrpala.«

»Človek je širok, preširok, jaz bi ga zožil.«

»Rad bi napravil nekaj reda med svojimi spomini. Vsak od njih je košček puzzla, a veliko jih manjka, tako da je med njimi dosti prostora.«

»Naprej, samo naprej.«

»Morda imaš prav, Anja, morda moja preteklost res nisem jaz, morda je to res le moja otročja potreba po osmišljanju nesmisla, morda je moje izmišljanje zgodb naivna norost, ker ni nič tako preprosto in mi nismo tako preprosti, in morda na tem svetu ne bi smelo biti zgodb, ker so vse zgodbe tu le zato, da nam pojasnjujejo, česar se ne da pojasniti.«

»Neko aprilsko popoldne, tik po kosilu, mi je mož povedal, da me zapušča.«

»Kadar kdo reče, da je preteklost tujina, da tam vse delajo drugače, pomislim, da sem seveda tudi jaz čutil tako večino življenja, ampak zdaj ne mislim več tako.«

»Če se le dovolj zberem, grem lahko v skladišče spomina in poiščem pravo polico s pravim filmom in izginem vanj in v telesu še vedno čutim tisto jahanje skozi gozd z očetom, visoko čez reko, po slemenu hriba in spet dol na drugi strani, čez mejo na Švedsko in še daleč v tisto, kar je seveda bila tujina, vsaj zame.«

»Lovci pod Jackovim vodstvom nazadujejo v divjo hordo brez vsakršnih načel in milosti.«

»Naraščajoča napetost in sovraštvo med skupinama vodita v krvavo in strašljivo dokončno soočenje.«

»Divji dečki bodo na koncu ogrozili svoj lastni obstoj.«

»Jezna je na primer na pruskega kanclerja Bismarcka, ker pri njem prepoznava začetek razmišljanja Nemcev, češ da so od takrat naprej vse hoteli imeti 'preveliko'.«